Regijski posvet »LAS na terenu – od lokalne pobude do sistemske rešitve«, ki ga je organizirala RRA Koroška, je bil namenjen predstavitvi izkušenj lokalnih akcijskih skupin, njihovih rezultatov in izzivov ter predvsem odprtemu dialogu o prihodnosti pristopa LEADER/CLLD.
Dogodek je povezal tri lokalne akcijske skupine – LAS Mežiške doline, LAS Mislinjske in Dravske doline 2027 ter LAS Kozjak–Pohorje. Predstavile so svoja območja, razvojne potrebe, način delovanja po načelu »od spodaj navzgor« ter konkretne projekte, s katerimi lokalne ideje postajajo razvojne rešitve.
Od lokalne potrebe do konkretne rešitve
Posebnost pristopa LEADER/CLLD je prav v tem, da razvoj ne izhaja zgolj iz vnaprej določenih rešitev, temveč iz potreb in priložnosti lokalnega okolja. Na posvetu smo zato govorili o tem, kako se povezujejo občine, društva, kmetije, podjetja, javni zavodi, posamezniki in drugi lokalni akterji ter kako njihove pobude skozi LAS prerastejo v konkretne projekte.
Predstavljeni primeri so pokazali širok razpon učinkov – od urejanja skupnostnih prostorov in razvoja turističnih vsebin do podpore lokalni hrani, povezovanja ponudnikov, ohranjanja dediščine ter krepitve odpornosti in kakovosti življenja na podeželju.
Kot je poudaril direktor RRA Koroška Uroš Rozman, je sodelovanje v LAS pomemben mehanizem za razvoj Koroške: »To je zelo pomemben mehanizem, z njim lahko delujemo od spodaj navzgor. Daje tudi možnost, da različni deležniki iz lokalnega okolja dobijo možnost za sodelovanje in razvoj.«
Veliko potreb in idej, a tudi številni izzivi
Razprava je pokazala, da imajo lokalna okolja veliko idej, znanja in pripravljenosti za sodelovanje, vendar se pri njihovem uresničevanju srečujejo tudi z ovirami.
Med ključnimi izzivi so bili izpostavljeni zahtevni administrativni postopki, priprava dokumentacije, omejena razpoložljiva sredstva glede na številne potrebe ter vprašanje stabilnosti sistema po letu 2027.
Predsednik LAS Mislinjske in Dravske doline 2027 Bojan Borovnik je posebej izpostavil potrebo po poenostavitvi postopkov, saj so zahtevne prijave lahko velika ovira predvsem za društva in manjše prijavitelje.
Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja Primož Kroflič pa je opozoril na prihodnost financiranja pristopa LEADER/CLLD. Kot je poudaril, želijo LAS pokazati rezultate dosedanjega dela in ohraniti pristop, ki omogoča podporo tudi manjšim lokalnim projektom: »Skrbi nas, da za te male projekte ne bo toliko zanimanja glede na vse ostale interese. Zato želimo predstaviti naše rezultate in želimo, da bi tudi nadaljevali s tem že uveljavljenim pristopom.«
Dialog med terenom in državo
Pomemben del posveta je predstavljal neposreden dialog s predstavniki države. Dogodka se je udeležila državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo Mojca Erjavec, prisotni pa so bili tudi predstavniki pristojnih državnih institucij.
Osrednja tema okrogle mize, ki jo je vodila Julija Marošek, je bila:
Kaj mora država ohraniti in kaj spremeniti, da bo razvoj podeželja učinkovitejši danes in po letu 2027?
V razpravi so sodelovali Mojca Erjavec, Primož Kroflič, Uroš Rozman, Bojan Borovnik in Viktorija Barbič, pogled LAS Kozjak–Pohorje pa je v imenu predsednice Lucije Tomšič zastopala Jasmina Pungartnik.
Razprava je odprla vprašanja zaupanja v lokalno odločanje, stabilnosti sistema, administrativnih bremen, zadostnega financiranja ter vključevanja lokalnih partnerstev v oblikovanje prihodnjih rešitev.
Državna sekretarka Mojca Erjavec je ob tem poudarila pomen ohranjanja ključne značilnosti pristopa LEADER/CLLD – neposrednega stika z lokalnim okoljem: »Seveda pa želimo tudi ohraniti tisto njihovo posebnost, ki je, da gredo do korenin, do ljudi, ki lahko svoje ideje preko tega mehanizma dejansko uresničijo.«
Po njenih besedah se v prihodnji finančni perspektivi odpirajo tudi možnosti za tesnejše skupno načrtovanje kmetijske in kohezijske politike ter nadgradnjo projektov in tematik, ki jih danes izvajajo LAS.
Prihodnost mora nastajati skupaj s terenom
Ena ključnih ugotovitev posveta je bila, da pristop »od spodaj navzgor« ne sme ostati samo načelo pri izvajanju projektov, ampak mora veljati tudi pri oblikovanju prihodnjega sistema.
Če lokalna partnerstva najbolje poznajo potrebe in potenciale svojega območja, morajo biti njihov glas in izkušnje vključeni tudi pri pripravi rešitev za obdobje po letu 2027.
Kot je bilo poudarjeno ob zaključku okrogle mize, LEADER/CLLD ni zgolj način razdeljevanja evropskih sredstev. Njegova vrednost je v tem, da lokalnim skupnostim omogoča prepoznavanje potreb, povezovanje partnerjev in soustvarjanje razvoja. Za to pa potrebujejo stabilen sistem, predvidljivo financiranje, razumljiva pravila in dovolj zaupanja za lokalno odločanje.
Od lokalne pobude do sistemske rešitve
Regijski posvet je tako ponudil prostor za neposreden pogovor med terenom in državo. Njegovo ključno sporočilo pa lahko strnemo v eno misel: Če želimo razvoj od spodaj navzgor, mora biti slišan tudi glas ljudi s terena.
Razprava se s posvetom ne zaključuje.
Prav nasprotno – izkušnje, potrebe in predlogi lokalnega okolja so pomembno izhodišče za razmislek o prihodnosti razvoja podeželja in pristopa LEADER/CLLD po letu 2027.
